Slavonija
Odmevi tradicije
Slavonija je področje legend, njeni motivi in skrivnosti pa se ponosno prenašajo s kolena na koleno. Slavonci vztrajno ohranjajo svojo tradicijo, kot so proslava žetve, narodne noše in popularna lokalna glasba.
Vendar so tudi gostoljubni domačini vedno pripravljeni na druženje ob kozarčku kakovostnega žlahtnega vina, zahvaljujoč rodovitni prsti, in ob kakšni lokalni specialiteti, kot je čobanac ali ribji paprikaš.
Kam gremo
Poti panonskega morja
Nekoč nepregledno modro morsko gladino danes krasi zlata barva, njeni otoki pa so danes zeleni hribi. Od velike vode so ostale le školjkice na rodovitnih ravnicah slavonskih polj. Toda zato so tri velike reke Sava, Drava in Donava objele ta kraj in človek je vedel, da bo v izobilju narave tukaj imel ljubi dom. Davno izginulo Panonsko morje je vendarle pustilo svoj slani izvir v Bizovcu. Temperatura vode celo 96 °C je edinstven pojav v Evropi. To naravno okolje je privlačilo plemstvo, ki je tu nekoč gradilo gradove, uživalo v lovu, ribolovu in vrhunskem vinu, ki se je pilo tudi na evropskih dvorih in kraljevskih kronanjih. Znane so vinske kleti v Iloku, Kutjevu in Belju. Danes lahko tudi sami uživate v vseh teh čarih preteklih časov. Na poteh Panonskega morja odkrijte lepe pesmi tega kraja ob zvokih tamburice, številne folklorne svečanosti pa bodo prikazale vesele povorke okrašenih moških in deklet v živopisnih nošnjah, moški nosijo šokaške klobuke, dekleta pa zlate dukate. Vinkovci – mesto z najdaljšo kontinuiteto bivanja v Evropi.
Kopački rit
Naravni park Kopački rit je edinstven močvirni rezervat in je eno največjih drstišč za ribe v srednji Evropi ter pomembno ornitološko področje.
Papuk
Edinstvenost geološke, biološke in kulturne avtentičnosti ustvarjajo Naravni park Papuk kot edini geološki park na Hrvaškem, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Trdnjava Brod in frančiškanski samostan v Slavonskem Brodu
Trdnjava Brod iz 18. stoletja je ena največjih utrdb na Hrvaškem. Baročni frančiškanski samostan je dobro ohranjen in je ena najbolj impresivnih baročnih zgradb v Slavoniji. S svojim samostanom spada med reprezentativne primere samostanske arhitekture v severni Hrvaški.
Arheološko mesto Vučedol
Arheološko mesto Vučedol se nahaja ob obali Donave, 5 kilometrov nižje od Vukovarja, in je eno od najbolj značilnih ostankov eneolitika.
Državna kobilarna lipicancev v Đakovem
Pojem kobilarna se prvič omenja leta 1506, čeprav je bila ustanovljena že v 13. stoletju.
Dvorec Odescalchi in srednjeveško obzidje v mestu Ilok
Nad Donavo se vzdiguje obzidje trdnjave in dvorec knezov Odescalchi z renesančno arhitekturo parkov, cerkvijo in samostanom svetega Ivana Kapistrana. Obzidje je del dobro ohranjenega urbanega kompleksa najvzhodnejšega hrvaškega mesta Iloka.
Karanac – Etno vas
Karanac izžareva duh davnih časov v katerih je vsaka hiša imela svojo zgodbo, ki se je počasi, zahvaljujoč izvirnosti in načinu življenja, daleč od vrveža mestne sredine prenašala iz roda v rod.
Kutjevo
Kutjevo – vinska prestolnica kontinentalne Hrvaške. Mestece se nahaja v plodoviti požeški 'zlati' dolini, na južnem delu Krndije in Papuka, v ozki dolini reke Kutjevčanke.
Tvrđa v Osijeku
Romantično staro mestno središče je dobilo osnovne oblike v začetku baročnega 18. stoletja, do popolnosti pa povezuje vojaško trdnjavo in organizirano meščansko življenje.
Vinkovci – prestolnica Šokadije
esto bogate zgodovine, kulture, arhitekture, folklore, tradicije in običajev. Kontinuiteta naseljenosti je dolga več kot 7.000 let in je redkost tudi v evropskih okvirjih.
Đakovačka stolnica
Ena najlepših sakralnih stavb v Slavoniji je đakovačka stolnica, posvečena svetemu Petru. Tudi papež Janez XXIII. jo je označil za najlepšo cerkev med Benetkami in Carigradom.
S širokimi in nepreglednimi zlatimi ravninami, ki so na površje prišle iz plodne Panonije, z močnimi tokovi rek, naplavljenimi področji, iz katerih so zrasli stoletni gozdovi močnega hrastovja (Quercus robur) ter udomačenim domom več kot dveh tisoč bioloških vrst, je Slavonija plodni ped zemlje, ki ga človeška roka bogati že več kot 8 tisoč let. Od časa, ko je v Pleistocenu izginilo Panonsko morje, je nekdanji otok Papuk postal planina, ki nam odkriva najstarejše skale tega dela Evrope—granite in metamorfne skale iz Paleozoika – prepolne priče, ki danes pripovedujejo geološko zgodovino Zemlje. Plodna slavonska ravnina je iz globin Panonskega morja na površje prišla, ko je skoraj 10 milijonov let bila morsko dno in je v kratkem zaživela kot obljubljena dežela.
V prvih stoletjih naše ere vključena v sistem Rimskega Cesarstva, z dvema cestama, od katerih je ena vodila do Osijeka in vzhodnih provinc, medtem, ko je druga povezovala toplice Aquae Balissae — današnji Daruvar ter plodne in vinorodne kraje Požego, Đakovo ter Vinkovce, Slavonija je tudi zemlja, ki je dala tudi dva rimska cesarja: sposobnega, pogumnega in drznega Valentijana I. ter njegovega brata Valensa.
Slaveč ga kot žitnico in tudi vinorodni kraj, med katerim posebej izstopajo kutjevški vinogradi z eno izmed najstarejših evropskih vinskih kleti, so Rimljani temu koncu iz navdiha dali naziv Vallis Aurea (Zlata dolina).
Ne dvomite, odpravite se po poteh, po katerih med ponosnimi mesti srednjeveških trdnjav, samostanov in baročnih gradov Osijeka, Vinkovcev, Požege ter Slavonskega Broda vse do Vukovarja in Iloka kasa plemeniti avtohtoni đakovški lipicanec žrebec, gnezda pa zvijajo redke ptice, medtem ko obzorje preletavajo jata divjih gosi, ki so vzletele iz znanega Parka narave Kopački rit. Odkrijte iloški frančiškanski samostan, v katerem je pokopan znani italijanski frančiškan Ivan Kapistran in baročne trdnjave Slavonskega Broda ter Osijeka, prave urbane in kulturne panonske metropole, univerzitetno ter znanstveno ozračje katerih je rodilo tudi dva hrvaška nobelovca.
