Aleksandar Gospić

Jamarstvo

Notranja lepota

Svet daleč od pogledov

Obstaja nevidna sila, za katero pravijo, da je „ubila mačko“, človeka pa nenehno žene in preganja, da premika meje, pogosto v smeri, ki se na prvi pogled zdi nemogoča, imenuje pa se radovednost. Prav ta sila je „kriva“ da človek nenehno raziskuje in povsod zleze v iskanju nedotaknjenih območij, ki bi jih lahko obiskal in doživel nekaj novega. Na to silo niste imuni niti vi, sodobni, radovedni turisti, ki v večnem iskanju novih izzivov iščete neznano.

 

Površina našega planeta Zemlja je čudovita, prepolna lepot, ponuja vam nešteto možnosti za avanturo, in se le na prvi pogled zdi kompaktna in stabilna. Znotraj trdne zemeljske skorje je umeščeno „vesolje“ zase in vas tokrat vabimo, da svoje poglede usmerite v te globine. Tu se skriva čipkasta mreža speleoloških objektov, oz. jam in brezen, ki dosegajo neslutene veličine, globine in oblike. Čeprav se je človek od nekdaj izogibal temnega podzemlja, ker mu je vzbujal strah in spodbujal mite o pošastih, peklu in nepovratnem padcu v globino, radovednost je storila svoje in spodbudila pogumne ljudi, da se spustijo v te strašne globine in tam v večni temi odkrijejo najčudovitejše prizore in naravne lepote.

Julien Duval

S čim se Hrvaška lahko pohvali?

Kaj krasi Hrvaško od znotraj?

Hrvaška, ki jo ljubkovalno imenujejo Lepa Naša, dobesedno leži na luknjah in skalah in je ena redkih držav s toliko površine v kraškem območju. Čez petdeset odstotkov območja Hrvaške, z morskim dnom vred pa tudi celo do sedemdeset odstotkov, je zgrajeno iz apnenčastih skal, ki se „zlahka“ topijo v vodi. Tisočletni rezultat delovanja vode na apnenec je svojevrsten in specifičen relief neresnične lepote, znan kot Dinarski kras, ki se na Hrvaškem razprostira od Istre, preko Hrvaškega primorja, Gorskega kotarja, Korduna, Like in Dalmacije, vse do meje s Črno goro. Če k temu dodamo tudi jadransko otočje, ki z več kot tisoč apnenčastih otokov predstavlja eno najštevilnejših skupin otokov na svetu, potem lahko ponosno rečemo, da je Hrvaška podzemni Eldorado.

 

Kras na Hrvaškem je v svetu znan po globokih breznih, največje število globokih speleoloških objektov pa se nahaja na gori Velebit.

 

Glede na rezultate doslej raziskanih, čez devet tisoč speleoloških objektov, tukaj navajamo nekaj „naj“ podatkov:

 

  • 3 najgloblja brezna (tudi več kot 1000 m globoka) so sistem brezen Lukina jama-Trojama, Slovačka jama in sistem brezen Velebita
  • najdaljši hrvaški speleoobjekt je sistem brezen Kita Gaćešina – Draženova puhaljka (čez 37 km dolžine);
  • jamski sistem Đulin prepad-Medvedica, ki se nahaja pod mestom Ogulin ima horizontalno dolžino 16,4 km
  • jame z največjimi podzemnimi prostori so: Munižaba s prostornino 1,9 milijona m3, Burinka z 1,1 milijona m3, Kita Gaćešina z 1,4 milijona m3 .
Julien Duval

Pomembno je vedeti

Nebojša Anić

Kaj obiskati?

Raziščite hrvaške podzemne čudeže

Znani, še več pa neznani speleološki objekti, skrivajo v sebi posebna in redka bogastva - jamski nakit, endemične živalske vrste (kot je npr. človeška ribica), vredne paleontološke in arheološke najdbe in podobno. Zato ne preseneča, da so od nekoč spoznani kot objekti posebnega interesa za Republiko Hrvaško in uživajo njeno posebno zaščito, zato je za raziskovanje speleoloških objektov, ki niso odprti za turiste, potrebno pridobiti dovoljenja pristojnega ministrstva.

 

Vendar ne skrbite, vi „podzemni“ radovedneži, saj na Hrvaškem obstajajo številne izjemno atraktivne jame in brezna, ki so urejene za turistične obiske in doživetja, izkušeni organizatorji in vodniki pa vas bodo popeljali v en popolnoma drugačen svet. Vabimo vas, da pokukate v temo kraškega podzemlja, v skoraj neznani svet jam, brezen in prepadov, s katerimi je prepletena notranjost hribov, gora in otokov. Tam boste iz prve roke videli, kaj počne voda v podzemlju krasa in spoznali naravne okraske – stalagmite, stalaktite in stalagnate, podzemne vodotoke in jezera ter drobčkane endemične živali, ki v večni temi najdejo svoje edinstvene habitate. Zapomnite si, da so vse živalske vrste, ki prebivajo v kraškem podzemlju, strogo zavarovane in jih ni dovoljeno vznemirjati ali loviti in jih odnašati iz njihovih naravnih habitatov. Gre za izjemno občutljiv svet, ki živi skrivnostno življenje v temnih kotičkih kraškega podzemlja, daleč od naših oči.

 

Odkrijte bogastvo jamskih okraskov, nastalih s tisočletnim delovanjem vode in vetra, daleč od svetlobe dneva in človekovega pogleda!
Zato pogled proti zemlji in se „podajte“ na podzemne avanture!
Aleksandar Gospić

Skriti jadranski kotički

Koristne informacije