Croatian Long Distance Trail

Croatian Long Distance Trail

Nacionalna, krajinska pešpot

Spoznaj Hrvaško osebno

Mnoge države imajo svoje znane nacionalne pešpoti, ki so jih naredili, da bi spodbudili ljudi k aktivnejšemu življenju, da spoznajo sami sebe tako, da zapustijo cono udobja, da razširijo svoje poglede in izkušnje – enostavno rečeno – da postanejo boljši ljudje. Španski El Camino je mogoče ena od najbolj znanih takšnih poti. ZDA ima tudi svoje poti, kjer ljudje že desetletja izgrajujejo sami sebe s hojo po cele mesece na Appalachian Trailu ali Pacific Crest Trailu. Croatian Long Distance Trail (krajše CLDT) je narejena prav iz istih razlogov – da bi ljudi spodbudili k bivanju v naravi, na poti, v stiku z naravo, v počasnem gibanju, vse pa za njihovo dobrobit. Croatian Long Distance Trail je bil narejen 2017, potem ko je prvi Hrvat prehodil Pacific Crest Trail. Kmalu zatem je bilo ustanovljeno tudi Združenje Long Distance Trail Hrvaška. Polni dve leti sta bili potrebni za dokončanje trase ter še dodatnih šest mesecev za zbiranje vseh podatkov. Torej, Croatian Long Distance Trail je nacionalna, krajinska (scenic) pot (trail) za hojo (hiking), dolga 2109 km, ki v bistvu vodi z maksimo, da se je potrebno izogibati asfaltnim cestam ter se osredotočiti na planinske poti ter traktorske in makadamske poti. Pot se začne v Iloku, na najbolj vzhodni točki Republike Hrvaške in gre potem proti najbolj severni točki – Svetem Martinu na Muri ter najbolj zahodni točki – Savudriji in potem proti najbolj južni točki Republike Hrvaške – Prevlaki.

 
CLDT je razdeljen na tri velike sekcije oziroma devet manjših odsekov:
 
CLDT sections
Nikola Horvat

Sekcija A
Ilok – Sveti Martin na Muri (576 km)

A1 – Ilok – Našice (245 km)

Ta odsek gre po ravnem terenu brez mnogih vzponov, toda s svojimi zlatimi polji in kmečkimi območji ter lokalnimi dobrotami vsekakor pritegne pozornost. Sekcija A1 je idealna za nabiranje moči in kondicije in ni fizično zelo zahtevna, potrebno pa je dobro izbrati čas v letu, kdaj boste hodili, zaradi velike poletne vročine. Na tem delu gre pot pogosto mimo vasi ali mest in zato ni potrebno nositi mnogo hrane v nahrbtniku, kar je vsekakor prednost za pohodnike, ki so šele začeli s hojo ter še niso razvili tolerance do velikih težkih nahrbtnikov. Poleg Iloka in Našic se bodo pohodniki na tem odseku seznanili še z Bapsko, Lovasom, Vukovarjem, Osijekom, Belim Manastirjem, Belišćem/Valpovom ter z nizom slikovitih vasi z zelo prijaznimi prebivalci pa tudi z nekaterimi bolj znanimi lokacijami, kot so Donava, Ovčara, dvorec Eltz, Kopački Rit idr. Če boste prehodili povprečno 25 km na dan, boste ta odsek prehodili v desetih dneh.

CLDT
Nikola Horvat
Valpovo
A2 – Našice – Daruvar (94,5 km)

Papuk je prvi hrib, preko katerega gre CLDT, in to na odseku A2. Našice so idealen kraj, kjer se lahko dobro oskrbite pred hribovitim delom. Nepregledni gozdovi, gozdne živali, svež zrak in hladna voda so zadosten razlog za atraktivnost tega odseka. Papuk ni previsoka planina, pa vseeno dovolj zahtevna, da oznojii povprečnega pohodnika. Planinske poti so na tem odseku dobro oskrbovane pa se boste dobro znašli, zahvaljujoč kvalitetnim markacijam. Povprečen pohodnik bo za ta odsek potreboval štiri dni hoje.

CLDT - Papuk
Nikola Horvat
Papuk
A3 – Daruvar – Sveti Martin na Muri (236,5 km)

Z enega hriba na drugega – s Papuka na Bilogoro in potem še na tretjega – Kalnik. Trije biseri, ki pohodnikom nudijo vpogled v srž kopenske Hrvaške. Podobni so si, pa vseeno različni, vsak ima svoje čare. Odsek A3 vijuga mimo Virovitice, Koprivnice, Ludbrega, slovitega centra sveta, ter Preloga. Podravina in Međimurje sta kulturološko in gastronomsko izrazito bogati pokrajini, pohodniki pa bodo to občutili iz prve roke, tam do Svetega Martina na Muri – najbolj severne točke Republike Hrvaške. Ta odsek je najtežji zalogaj za pohodnike A sekcije, tu imamo posebno v mislih Kalnik, ki ima kar strme poti. Ko pa se Kalnik osvoji, zadovoljstvu ni konca. Povprečen pohodnik zmore ta odsek prehoditi v desetih dneh.

Nikola Horvat

Sekcija B
Sveti Martin na Muri – Savudrija (565,5 km)

B1 – Sveti Martin na Muri – Sljeme (179 km)

Z najsevernejše točke pešpot zavije na jug, preko Međimurja, mimo Čakovca – mesta Zrinskih, proti Varaždinu, od koder gre trasa preko Ravne gore do dvorca Trakošćan ter po čarobni zagorski pokrajini pride do Strahinjčice in zatem Ivanščice – dveh zagorskih hribov, ki dominirata nad temi kraji in prikazujeta vse razkošje zelenja teh čudovitih krajev. Po sestopu se bodo pohodniki soočili z daleč znanimi vinorodnimi bregovi, ki jih bodo privedli do Medvednice – zagrebškega raja, oziroma do njenega vrha – Sljemena. Ta odsek je zmerno zahteven, olajševalna okoliščina pa je še, da pogosto naletimo na naselja, kjer se pohodnik lahko osveži. Povprečni pohodnik za ta odsek potrebuje teden dni.

CLDT - Ravna gora, Zagorje
Nikola Horvat
Ravna gora, Zagorje
B2 – Sljeme – Klana (278 km)

Poleg Zagreba, do katerega pohodniki pridejo z avtobusno linijo in se prepričajo, zakaj je glavno mesto Hrvaške, po prihodu z Medvednice naletijo na slikoviti Samobor ter mogoče poskusijo samoborsko greblico ali daleč znano kremno rezino. O lepotah Samoborskega pogorja in Žumberka ni treba veliko govoriti, ker je planina z nedotaknjenim gozdom garancija sama zase. Z Žumberka vstopamo v Gorski kotar preko Severina na Kolpi, kjer pohodniki uživajo v gostih gozdovih s številnimi divjimi živalmi ter ob lokalni hrani. Tu pa tam kak srečnež naleti na kakšno bolj atraktivno žival. Na tem odseku pot vodi skozi prvi narodni park v nizu treh – Narodni park Risnjak. Mnogo gozdov oziroma hlad naredi ta odsek lahek za prenašanje poletne vročine, zavidljiva nadmorska višina pa vseeno dobro oznoji pohodnika. Povprečni pohodnik ta odsek prehodi v 12 dneh.

CLDT - blizu Hahlića
Nikola Horvat
Obruč
B3 – Klana – Savudrija (108,5 km)

Istra je atraktivna tudi, če se po njej vozimo z avtom. Pešačenje pa poraja posebne občutke. Pot sledi Istrski planinski poti vse do najzahodnejše točke Republike Hrvaške – Savudrije, kjer se pohodniki prvič srečajo z morjem. Ta pot mogoče ni tako zahtevna v kondicijskem smislu, predstavlja pa večji izziv zaradi vročine. Za razliko od Papuka je sem morda bolje priti spomladi, če seveda nočemo prehoditi vse poti v enem kosu. Povprečni pohodnik bo ta odsek premagal v štirih dneh.

Nikola Horvat

Sekcija C
Savudrija – Prevlaka (967,5 km)

C1 – Savudrija – Zavižan (322,5 km)

Od Savudrije pot vodi mimo Umaga ter po pešpoti do Pazina in nato do Rabca, od koder se pot povzpne na Učko. Po videzu majhna, slikovita, razpršena mesteca, kot je Motovun ali Grožnjan, obsijana z jutranjim soncem, ki štrlijo iz zamegljenih dolin kot začarani dvorci, je za pohodnike kot balzam, ki jih bo navdihoval še leta po vrnitvi z dolgega pešačenja, kot je to na CLDT-u. Z Učke gre pot mimo Reke ter se preko Fužina in Vratnika vzpne do Zavižana oziroma znanega planinskega doma in meteorološke postaje. To je vsekakor zahteven odsek, na katerem naletimo na zahtevne planine, kjer moramo biti bolj previdni, sploh zaradi vremenskih razmer in pomanjkanja vode. Povprečen pohodnik bo ta odsek prehodil v 14 dneh.

CLDT - Motovun
Nikola Horvat
Motovun
C2 – Zavižan – Sinjal (227 km)

Premužićeva steza je kultna pot po hrvaških hribih in hoditi po njej ni le užitek, temveč obveznost. Vijuga skozi najatraktivnejše kotičke mitske planine Velebit, kjer se nahaja tudi drugi narodni park v nizu – Narodni park Severni Velebit, kateremu sledi Narodni park Paklenica, ki pohodnikom nudi nove izzive. Ta odsek je bolj zahteven – manj je vode, manj oskrbnih točk, potrebne so določene spretnosti, zato pa je najbolj bogat z atraktivnostjo, posebej ker se končuje na najvišjem vrhu Republike Hrvaške – Sinjalu (1830 m). Za popolnoma neizkušenega pohodnika ta odsek ni priporočljiv za začetek pohoda. Z razlogom se nahaja na mestu C2. Povprečen pohodnik ga bo prehodil v 10 dneh.

CLDT - Biokovo
Nikola Horvat
Biokovo
C3 – Sinjal – Prevlaka (418 km)

Z najvišjega vrha Republike Hrvaške gre pot proti Kninu in nato preko hribov Svilaja, Mali Kozjak in Mosor, nakar se spusti v Omiš. Omiška Dinara je preludij za Biokovo, ki bo za pohodnike velik izziv, okrepil pa jih bo z razgledi, ki jemljejo dih. Biokovo bo pohodnike privedlo vse do Ploč na jugu oziroma ustja reke Neretve, od koder vodi pot na Pelješac, vinorodni kraj, prepoln zgodovine. Sam zaključek CLDT-a je rezerviran za Dubrovnik oziroma Srđ, ki kot stražar bdi nad mestom. Atraktivnost je zagarantirana. CLDT se konča na najjužnejši točki Hrvaške – Prevlaki, 2109 km od začetne točke, ki jo bo povprečen pohodnik prehodil v 100 dneh. Za ta odsek pa bo potreboval polnih 20 dni.

 

Več informacij o sami poti poiščite na www.cldt.hr