Konaveljska zelena menestra

Konaveljska zelena menestra

Konaveljska zelena menestra se šteje za avtohtono jed dubrovniškega okoliša, v najdenih zgodovinskih zapiskih iz 15. stoletja se omenja kot specialiteta prav iz območja Konavelj. Pozimi so poln lonec te jedi pripravljali kot nasitno in hranljivo jed za večje število ljudi. Predstavljala pa je pravo gostijo v času, ko ni bilo na voljo mnogo sveže zelenjave in mesa.

 

Za pripravo konaveljske zelene menestre se uporablja nekaj vrst suhega mesa, pa tudi zeleno zelje, imenovano raštanj, belo oziroma glavnato zelje, krompir in ohrovt. V tej menestri s suhim mesom se vedno uporabi tisto, kar je trenutno dostopno, in tako se v juhi lahko kuhajo rebrca, krača, svinjska glava, kaštradina ali suho ovčje meso, panceta, dalmatinski pršut in njegova kost, kot tudi kakšna klobasa. Določene kose suhega mesa se po potrebi namoči dan pred kuhanjem v mlačni vodi, da izpustijo odvečno sol, prav zaradi slanosti mesa pa menestre najpogosteje ni treba dodatno začiniti.

 

Naslednji dan se dobro oprano meso kuha in počasi vre v velikem loncu, po potrebi se najprej iz vode vzame že kuhane mehke kose mesa in pusti v njej trše, da že kuhano meso popolnoma ne razpade. Ko je vse meso kuhano, se ga vzame iz lonca, v vodo se doda na debelo narezane kose zelenega in belega zelja ter ohrovta, da se skuhajo v slani vodi. Pri tem se vsebina lonca ne meša, temveč samo na rahlo potiska, da zelje ostane potopljeno, pazi pa se tudi, da se zelenjava ne razkuha in popolnoma ne razpade. Zelenjavi se nato doda krompir in svinjska mast, ki dodatno poudari mesni okus te edinstvene jedi.

 

Konaveljska zelena menestra mora vedno odstati nekaj časa, preden se ponudi, ko pa pride čas, ko vsi posedejo za mizo, se še posebej pazi, da so na vsakem krožniku vsi različni kosi mesa in seveda kuhana zelenjava. Zadnji dodatek je svež hren, ki se ga nastrga v vsak krožnik, s svojim močnim okusom pa odlično dopolnjuje slano meso in kuhano zelenjavo.