Burja – kraljica drame

Burja – kraljica drame

Burja je najsilovitejši veter vzhodne obale Jadrana. Upravičeno so ji pripisani najekstremnejši epiteti, ker začne pihati nenadoma in takoj z veliko močjo, zmeraj sunkovito in iz široke pahljače smeri, od severa (ko je sorodnica tramontani) vse do skoraj vzhoda, ko že piha iz kvadranta blizka jugu.

 

V vsakem pilotu so vpisana področja, kjer se razpiha in doseže največjo moč, kar je ob plovbi vsekakor treba imeti v mislih. K sreči za navtike, posebej jadralce, zimska burja, ki na sunke lahko doseže tudi do izmerjenih maksimumov 250 km/h (Masleničko ždrilo), ima svoj drugi, nežnejši poletni obraz, ki je daleč od ekstremnega.

 

Za razliko od zimske, poletna burja večinoma ne traja več kot tri dni, za izkušene jadralske posadke pa to pomeni hitro, športno jadranje prežeto z adrenalinom. Neizkušeni jadralci pa bi vendarle morali počakati, da se njena moč zmanjša. Tako za ene kot za druge in tudi za tiste na motornih čolnih, velja teh par navodil ter njenih fenomenov.

 

Če plujete blizu obale kopnega, pod planinskimi verigami, za katerimi se burja rojeva, je v mislih treba imeti, da se le-ta po hribu navzdol razpihuje sledeč njihovo konfiguracijo. Ko se tik ob obali nahaja večji zaliv, je nad njim zmeraj teren v obliki lijaka oziroma črke V, in prav skozi sredino, kjer se združujeta dva obronka, burja dobiva največji pospešek. Ko proti takšnemu zalivu plujete iz smeri severozahoda, vam bo veter pihal najprej v polovico premca, ko ste pred zalivom, vam bo iz boka, ko pa ste že šli mimo, vam bo naenkrat pihala v polovico krme!

 

Namreč, burja se pahljačasto širi iz vsakega takšnega zaliva. Večji kot je zaliv, večja je tudi pahljača njenega pihanja. Bolj kot ste oddaljeni od obale kopnega, bolj burja dobiva enakomernejšo smer pihanja od obale proti odprtem morju. Valovi so tam večji, vendar enakomernejši. Takšno pahljačasto pihanje, čeprav malo manj izraženo, lahko doživite tudi, ko menite, da ste od burje zaščiteni pod drugo ali celo tretjo vrsto otokov (Kornati, Hvar...), zato, če je nad krajem, kjer ste odločili zasidrati lijakasta dolina, je zagotovo, da bo burja tam močnejša kot na mestu, kjer konfiguracija terena ni takšna. Drugi in tretji dan pihanja so posamezni akvatoriji izjemno težki za plovbo, ne izključno zaradi burje, temveč tudi zaradi trčenja morskih tokov, ki se gibajo nasprotni smeri od njenega pihanja ali pa zaradi nenadnih sprememb globine morja. 

Senj
Aleksandar Gospić

Akvatorij med otokoma Krkom in Rabom je izjemno burjevit (senjska burja, ki tam piha, je ena izmed najmočnejših na Jadranu), kot tudi tisti jugovzhodno od Ilovika, proti Silbi ter Premudi, kjer zaradi burje in tokov iz kanala nastajajo veliki valovi. Iz istega razloga in tudi zaradi trčenja senjske burje ter tiste iz Paških reber, ki se prebija skozi prehode med kopnim in jugovzhodno od rta otoka Paga, je morje zelo valovito tudi jugovzhodno od otoka Silbe, tam pa se valovi tudi križajo. V plitvem morju Pirovškega zaliva vse proti otoku Vrgadi je burja zelo močna, vendar tam ni velikih, temveč samo kratki valovi polni morske pene, ki se vzdiguje nad morjem.

 

Šibeniška burja je tako močna, da doseže daleč do odprtega morja, velike valove pa izkoplje ob severni obali Visa in v Viškem kanalu. Vruljska burja, ki piha v širokem akvatoriju vse do Splita in južno od Makarske, je zelo nevarna ob obali otoka Brača ter Hvara, silovito piha pa tudi v kanalu med tema dvema otokoma. Pelješka burja, konavoska burja in burja, ki se širi iz zaliva Boke kotorske, so le še nekatere izmed »znamenitih«, ki pa se začenjajo na severu Jadrana v Tršćanskem zalivu.

 

Burja ima zmerno dnevno-nočno dinamiko, zato najmočnejše piha od somraka do jutra. Takrat malo popusti, najšibkejša pa je približno od poldneva in naslednje dve do tri ure. (Pravijo: »Burja gre na kosilo.«) Za kratek čas, za tiste, ki jim ni do plovbe po močnem vetru in ostrih valovih, želijo se pa premakniti do boljšega zaklonišča ali samo zamenjati okolje, je to prava priložnost, da se odpravijo na plovbo.

 

Za burjo pravijo, da je zdrav veter, ker prinaša osvežitev in prečisti zrak, kapljice morja, ki jih nanaša daleč od obale otoka, ki so obrnjene k njej, pa so čista dezinfekcija. K temu, sol, ki ostaja na travi, ki jo pasejo ovce, so ena izmed odlik, ki njihovemu mesu in mleku dajejo posebno aromo ter je prav zaradi burje otok Pag postal znamenit po svojem siru in ovcah, tako je pa tudi z ostalimi otoki, kjer se vzgajajo ovce. Ona je zaslužna tudi za drugo jadransko delikateso, pršut, ki se suši na burji, tako v Dalmaciji kot v Istri.