Navtični večeri ob kozarcu dobrega vina

Navtični večeri ob kozarcu dobrega vina

Med plovbo po hrvaškem morju boste naleteli na številne fenomene, zanimive za navtike z zelo različnimi zanimanji, kot je proučavanje kulturno-zgodovinske dediščine, občudovanje naravnih stvaritev ali uživanje v slikovitih poletnih večerih. Med številnimi zanimanji, ki jih lahko „zadovoljite” med plovbo, je proučavanje odličnih vin.

 

Vino je kot hrana povsod po svetu postalo trend in tako tudi na Hrvaškem vsako novo leto prinese nove, vse boljše „steklenice”, ki ponosno branijo ugled hrvaških vin. Navtiki imajo možnost v hrvaških vinih uživati na prav poseben način, saj lahko do številnih vinarjev in vinogradov dostopijo kar s palube plovila. Bližina morja, zanimiv terroir in motivirani vinarji vas bodo pričakali na vsakem kotičku hrvaške obale in otočkov, kjer nadaljujejo tisočletno tradicijo pridelave vina v tem delu Sredozemlja.

INDUX MEDIA d.o.o.

Zgodilo se je celo, da so potapljači/arheologi imeli priložnost poskusiti vino iz antike, ki se je ohranilo v amforah potopljenih ladij.

Sodobnim morjeplovcem pa ni treba več obleči potapljaške obleke, da bi raziskali kakovost vinske ponudbe, saj je plovba po Hrvaškem še kako začinjena z odkrivanjem različnih vinskih arom, specifičnih za posamezno področje plovbe. Raznolikost sort in načinov pridelave ter hrambe daje veliko različnih zanimivih vin, številna med njimi pa so značilna za ozko področje, na katerem uspeva določena sorta.

 

Zato je pregled potencialnih pristanišč, ki lahko na veliko veselje navtikov služijo kot baza za raziskovanje vinske ponudbe na Hrvaškem, svojevrsten „krmar” po vinskem svetu.

 

Južni Jadran

Pelješac proti Korčuli, črno proti belemu vinu

 

Nemogoče je izpostaviti področje, ki bi ga bilo najboljše obiskati za razumevanje hrvaške vinske zgodbe. To je nekaj, kar želimo prepustiti „brbončicam opazovalca”, zato vam priporočamo, da sami primerjate „različne jezike”, ki jih govorijo hrvaška vina. Vendarle v kontekstu obiska Hrvaške z ladjo in po svojem pomenu na jugu hrvaške izstopa ena izjemna mikrolokacija, in sicer je to področje med Korčulo in Pelješcem.

 

Na eni strani otok Korčula v svojih nedrih čuva najboljšo hrvaško sorto belega grozdja, slavni pošip, katerega vinogradi so na tem otoku na povišanih področjih s specifično mikroklimo, zaradi česar je vino s tega otoka zares posebno.

 

Kot njegovo nasprotje tik ob morju ob kraju Lumbarda na peščenih tleh raste sorta grk, verjetno najbolj „noro” hrvaško belo vino, ki ga najdete samo tukaj. Hkrati je Korčula edini otok na Hrvaškem, ki ima tri restavracije z Michelinovim priporočilom in če jih obiščete, bodo vaše brbončice zagotovo uživale. Preostane vam samo vprašanje, kako se boste teg najbolje lotili. Priporočamo vam, da obisk glavnega otoškega mesta Korčula izkoristite kot bazo za obisk otoka z izposojenim avtomobilom, in če je le možno, s strokovnim vodstvom. Če imate manjše plovilo, se lahko v raziskovanje podate tudi iz Lumbarde, tamkajšnje vinotoče pa lahko obiščete tudi peš. Na drugi strani otoka leži Vela Luka, ki bo najboljša izhodiščna točka za obisk krajev Blato, Čara in Smokvica, ki skrbno hranijo arome belih vin.

Ivo Biočina

V neposredni bližini Korčule je polotok Pelješac, ki s svojimi redečimi vini (v Dalmaciji znanimi kot črna vina) nasprotuje Korčuli. Zaradi sestave tal in slovitih južnih pobočij tega polotoka je tamkajšnje grozdje izjemne kakovosti.

V vinorodnih okoliših Dingač in Postup uspevajo najbolj cenjena vina, število starih in novih vinskih kleti na relativno malem področju med Orebićem in Stonom pa je častivredno. Zaščitni znak vseh je sorta plavac mali, najbolj razširjana vrsta rdečega grozdja na Hrvaškem, ki na pravi legi in v pravih rokah dobi poseben značaj. Obisk peljeških vinskih kleti je zato postal del privlačne turistične ponudbe, turisti, ki sem najpogosteje pridejo iz Dubrovnika, jih obiščejo z avtomobilom. Če Pelješac obiščete z ladjo, boste imeli številne znane vinske kleti kot na dlani, saj so dostopne z morja ali zahtevajo samo kratko vožnjo v notranjost, zato obisk le-teh postaja tudi vse bolj priljubljen „šport” navtikov.

 

Iz pristanišča Orebić boste zlahka obiskali nekaj cenjenih vinskih kleti, vendar pristanišče ni primerno za velike ladje. Če imate zares veliko ladjo, je najbolje, da vas posadka izkrca v Orebiću in ponovno vkrca na drugem koncu polotoka, na primer v Trsteniku. Iz Trstenika se lahko na oglede podate ob predhodnem naročilu avtomobila z voznikom, pot pa vas pelje preko področja Dingača skozi znameniti predor v Potomje in nazaj v Trstenik na ladjo.

Z južne strani je za navtike dober položaj zaliv Prapratna, kjer lahko zasidrate ladjo, na severni strani otoka pa je je dobro pristanišče Trpanj z dobro navtično infrastrukturo in je dobra izhodiščna točka za raziskovanje celega otoka.

 

Ta točka južnega Jadrana, ki ima na eni strani Korčulo, na drugi Pelješac, oboje pa na poti med Dubrovnikom in Splitom, je obvezno mesto za vse vinske sladokusce. Je dobesedno pred vašo krmo in je simbol hrvaškega vinarstva, ki je danes obarvano tudi v druge odtenke.