Jugo – muhasti kralj

Jugo – muhasti kralj

Če za burjo lahko rečemo, da je silovit veter in da se lahko razpiha tudi do takšne moči, da je nevarna za navtike (to je vendarle na srečo večinoma samo pozimi), za drugi »glavni« veter Jadrana ne moremo uporabiti enakega epiteta, da pa v plovbi lahko povzroči precej velike probleme, je pa neizpodbitno dejstvo.

 

Jugo se na Jadranu pravzaprav imenuje veter, ki piha iz jugovzhoda, in ga ne smemo mešati z vetrom, ki piha zares iz juga, torej iz smeri severa, ki se imenuje ostro ali »pravo jugo«, ima pa enake značilnosti in pogosto preide iz enega v drugi. Da bi to razliko poudarili, Dubrovničani in splošno prebivalci južnega Jadrana ta veter imenujejo šilok.

 

Javlja se v vseh letnih časih, s tem, da je na severnem Jadranu pogosteje spomladi, na južnem pa jeseni in pozimi. Na splošno je pogostejše na južnem kot na severnem Jadranu. Jugo prinaša toploto, pritisk se zmanjšuje, večinoma tudi visoko vlažnost, oblačnost in dež, ki ga pogosto spremlja grmenje. Vse to vpliva na razpoloženje, glede na to pa, da je pogosto dolgotrajno, človeka prevzame popolna fjaka. Takšno jugo je ciklonsko (središče ciklone je tedaj zahodno Sredozemlje) in najpogosteje piha pozimi. Anticiklonsko jugo je značilnost pomladi in rojeva se na južnem delu balkanskega polotoka. Takšno jugo ne prinaša dežja, postaja pa močnejše, ko se sonce dviguje, proti njegovemu zahodu pa postaja šibkejše. 

 

Jugo se ne začenja nenadoma kot burja, temveč običajno postopoma, čez dan, sva, celo tri pa dobiva vedno večjo moč, zato se po »mladem« jugu lahko odlično jadra, celo, ko postane močnejše, tisti pa, ki jim piha premočno, zmeraj imajo zadosti časa, da poiščejo zaklonišče, preden se razpiha do konca. Za razliko od burje, ki piha sunkovito, je jugo enoličen veter. Lahko zapiha ob katerem koli času dneva, vendar ponavadi začne pihati zjutraj. Prenehanje se mu lahko pričakuje v popoldanskih in večernih urah,

 

Iz zunanje »odprte« strani vzdolž obalne vrste otokov jugo dviguje velike valove, medtem, ko v ožjih kanalih med otoki in v velikih zalivih (Vela Luka, Stari Grad, Mali Lošinj...) ni velikih valov, dobiva pa dodatno pospešitev. V širših kanalih, kot je na primer med Dolgim otokom, Ugljanom in Pašmanom ter podobno ležečim, se lahko »prikrade« ob Dolgem otoku, do določene točke prihajajoč brez večjega vala, vendar tedaj zaradi konfiguracije otokov z občasnimi sunki.